Dopustovanje po Jadranu in Črnogorskih vodah

Haaa...! Kam za letošnje počitnice...?
Nekje tam zadaj v glavah je zrasla ideja in želja, kaj pa če ne bi tudi Solana letos zaplula vse do Črnogorskih voda!
Dobra ideja, ki pa jo je potrebno še uresničiti. Naj povem, da sem se veliko pogovarjal z vsemi, ki so tam že pluli in mi dajali namige in tako sem začel počasi še bolj verjeti v to plovbo, ki bo še nekaj več kot so bile dosedanje. Sem pa tudi s strani družine imel veliko podporo in tako smo se skupaj odločili, da zaplujemo sanjam naproti.


Plovba se je pričela iz naše matične marine Vrsar, od koder smo po vkrcanju in še dodatnih nabavah in oskrbi ladijske kuhinje izpluli na praznik (25.6.) sredi dneva. Še isti dan smo v poznih večernih urah preko Kvarnerja pripluli do otoka Unije, kjer smo spustili sidro.
Naslednji dan smo po zgodnjem jutranjem izplutju odjadrali mimo otokov Lošinj, Ilovik, Silba, Premuda, Ugljan vse do Sukošana, kjer smo izkoristili postanek, da na hitro obiščemo kolege-Štajerce, kjer smo pred leti tudi skupaj kampirali. Po kratkem snidenju in kozarčku dobrodošlice smo kmalu dvignili sidro in zapluli po kanalu proti Biogradu. To noč smo preživeli na pomolu pred Sv. Filip i Jakovom, od koder imamo vsi, predvsem pa naši otroci prelepe spomine, ko smo tam še kampirali.
Po jutranji kavici in svežem kruhku smo izpluli v smeri juga proti Vrgadi in naprej proti Šibeniškim otokom. V tem delu smo imeli precej močan zahodni veter, ki nam je pihal v bok in tako smo z genakerjem in polnim jadrom drveli proti Primoštenu. Tu smo naredili kratek postanek, da smo si v miru pripravili kosilo ter izkoristili prosti čas za kopanje. Popoldne smo nadaljevali plovbo mimo Rogoznice in obeh Drvenikov vse do Šolte, kjer smo pred mestecom Maslenica sidrali in tam tudi prenočili. V nadaljevanju smo jadrali mimo Hvara, Korčule in vse do otoka Mljet, kjer smo v poznih večernih urah pristali v uvali Saplunara na JV strani Mljeta. Naslednje jutro je sledila plovba mimo Dubrovnika do Cavtata, kjer je sledil postanek na carinskem pomolu za urejanje formalnosti zaradi pomorskega prehoda meje. Sledila je plovba, ki je morala biti neprekinjena in vse do najbližjega mesteca Zelenika, katera se nahaja v zalivu Boke Kotorske in blizu mesta Hercegnovi, kjer je bila naša prva destinacija v Črnogorskih vodah. Tam je sledila prijava, plačilo vinjete ter vse ostale formalnosti, ki so povezane s prehodom državnih meja.
Tako smo po štirih dneh plovbe prispeli v Črnogorsko primorje, kjer so se po 290NM pričela naša pohajkovanja in dogodivščine. Tam smo začeli spoznavati Črno goro tako in drugače. Naj omenim še, da je celotna plovba iz Vrsarja do Boke Kotorske potekala v prelepem vzdušju v zelo stabilnem vremenu z kar nekaj vetra, ki smo ga v glavnem imeli v pol krme, tako da je bila hitrost pod jadri zelo sprejemljiva in je obetala dokaj hiter transfer.
Nato je sledil prekrasen teden dni, ki smo gaizkoristili za spoznavanje Črnogorskega primorja, oz. Boko Kotorskega zaliva, ki je ponudil prekrasne poglede in svoje znamenitosti. Tako smo poleg Hercegnovija obiskali še Boko, Perast, Risan, Tivat in na koncu pristali zopet v Hercegnovem, kjer so se naši otroci počutili tudi najbolje. Poleg prelepe pokrajine, kulturno-zgodovinskih znamenitosti, dobre hrane (roštiljade, sirov, oliv,...), pijače (Nikšičko) in prijaznih domačinov smo po tednu dni zapustili Črnogorske vode in se zopet vrnili k severnim sosedom-hrvatom.
Kar se tiče vremena in pogojev za jadranje lahko rečem, da velike sreče s kakšnim vetrom nismo imeli, zato je začel tudi bolj pogosto žvenketati naš Volvo, ki pa je žvenketal kot se spodobi in nas nikoli ni pustil na cedilu.
Po formalnostih, ki smo jih zopet opravili ob vstopu v RH v Cavtatu smo pot nadaljevali mimo zgodovinskega Dubrovnika naprej proti otoku Mljet, kjer smo pozno zvečer pristali v  Prožurski Luki.
Naslednji dan smo obiskali nacionalni park Mljet, kjer smo si za izhodišče izbrali zaliv Polače od koder smo se z vozilom odpeljali v notranjost na veliko in malo jezero, kjer smo čas izkoristili za krajši odmor in plavanje v slanem jezeru.
Iz Mljeta nas je potem pot vodila proti Korčuli  bližnjega zaliva pri Lumbardi, kjer smo zopet spustili sidro in uživali v prekrasnem večeru z ogledom okolice in zanimivosti.
Naslednji dan je minil zelo lenobno in spokojno, saj smo se po poznem zajtrku le premakniki do otočka Badije, kjer smo dan izkoristili za kopanje, branje knjig, kartanje in seveda pripravo hrane za naše želodčke. Zvečer smo odšli še na ogled mesta Korčule in v poznih urah ledli k počitku, eni na krovu, drugi v kokpitu in tretji v podpalubju.
Naslednje jutro smo izkoristili za nabavo hrane in dopolnitev ladijske kuhinje, kajti vedeli smo, da se ta dan srečamo z našimi prijatelji (barka Lunga). Z omenjeno barko smo se tudi res dobili v enem od zalivov na Paklenih otocih, kjer so nas že veselo čakali in nam mahali (cap. Gregor in crew Ksenija).
Tisti večer in še ves naslednji dan smo preživeli v tesnem sožitju obeh bark, prav tako pa tudi posadk.
Mimogrede sem ta dan ujel tudi svojo prvo mureno, ki pa mi je na koncu tudi izginila iz vedra z ostjo v trupu vred, ko sem sam nadaljeval s potaplanjem in lovom na hobotnice.
Ker je bila pred nami še dolga pot smo se naposled naslednjega jutra po kavici in ta-kratkem le poslovili od Lunge in odpluli v smeri SZ Hvara in nato naprej proti Bolu na Braču, kjer smo obiskali znamenito plažo in mestece. V večernih urah pa nadaljevali pot proti vzhodu Brača in pristali v prelepem neobljudenem zalivu pred krajem Sumartin, kjer smo edina barka prenočili.
Po jutranjem kopanju in ostalih obredih smo izpluli v smeri Baške Vode in naprej proti Breli, kjer smo ponovno zadovoljili želje naših otrok ter v popoldanskih urah nadaljevali z jadranjem po kanalu proti Omišu in Splitu. Vseskozi smo orcali in proti večeru ko je crknil tudi veter ponovno palili motor ter pluli mimo Šolte in obeh Drvenikov vse do uvale Sičenica (J od Rogoznice). V nočnih urah smo kljub zelo polnemu sidrišču le uspeli nekako najti prostor in spustiti sidro. To noč še dolgo nisem zatisnil očesa, kajti začel sem podoživljati vse tiste stvari nazaj, ki so se mi odvijale pred očmi tako živo, da sem bdel in bdel in šele proti jutru zašel v globok spanec.
Naslednji dan pa zopet nekaj jadranja in nekaj motorja ter proti večeru prihod na Murter in sidrišče blizu marine Jezera. Vmes smo tudi vlekli panulo in ujeli kar nekaj skuš-lokard, tako da smo imeli za vnaprej zopet zagotovljenega kar nekaj morskega mesa. Od tu nas je naprej pot vodila mimo Biograda, Sukošana, Zadra, Zatona, Lošinja vse do ciljnega izhodišča v Vrsarju, kjer smo po 25-dnevni plovbi in preživetih morskih avanturah zaključili naše dopustovanje "Črna gora 2015".





Še nekaj statističnih podatkov:
- Skupaj prepluto 770 NM
- jadrali 320 NM
- motorirali 350 NM
- porabili goriva 150 l
- porabili vode 450 l (ostalo morska voda)
- napajali se vseskozi avtonomno (motor, foto celice)
- 1 x vezani na pomolu, 2 x na boji, ostalo  na sidru (22 noči)





Članek pripravil: M.F.

Solana na kopnem - remont 2015

Prišla je pomlad in z njo napovedan remont naše barke, ki je po koncu zime že nestrpno čakala, da dobi novo podvodno preobleko in spolirane boke. Dogradili smo tudi kar nekaj stvari, ki so bile planirane že pred tem in bodo tako prispevale še k boljšemu počutju in udobnosti življenja na barki.
To je bil naš prvi remont na Solani, katera je zamenjala lasnike pred letom dni in se iz dalmacije preselila v prelepo Istro v srednjeveško mestece Vrsar, kjer domuje v varnem zavetju čudovite marine.

Soline - Faraoni

Zapuscene so soline
V soju julijskih noci
V tvoje prazne
kabe dime
Nihce vec morja ne izpusti

In nikogar vec ni tu
Ki bi gledal, kot si
ti
Kako sonce ljubi morje
In v sol ga spremeni

Tvoja zetev je koncana
In
poletja car pojema
Le galebi krozijo
V siju soncnega objema


LE SOLINE SO
OSTALE
V SOJU JULIJSKIH NOCI
TEBE PA SOLINAR STARI
DOLGO DOLGO TAM VEC
NI


Tvoja zetev je koncana
In poletja car pojema
Le galebi krozijo
V siju
soncnega objema


LE SOLINE SO OSTALE
V SOJU JULIJSKIH NOCI
TEBE PA SOLINAR
STARI
DOLGO DOLGO TAM VEC NI

Solana - Naše nove sanje in resničnost

Po prodaji naše prejšnje jadrnice Y-lonke 33 z imenom Marina, sem postal pred nekaj meseci ponosni lastnik, oz. solastnik naše nove Bavarijine 36-tice, ki smo jo preimenovali in krstili z imenom "SOLANA".
Kar precej časa sem potreboval, da sem končno uredil vse pravno formalne zadeve v zvezi s prepisom in ostalimi zadevami, glede lastništva in registracije v novi kapetaniji, oz. matični marini Vrsar.

Barko smo že koncem meseca marca prepeljali iz  marine Dalmacija v Sukošanu v novo matično marino Vrsar, kjer nas je čakal rezerviran vez.

Sam transfer je bil bolj podoben počitniškemu jadranju kot pa nekakšni nuji in hitenju prepeljati barko čim hitreje v Istro , začinjen z odlično kulinariko s katero se je ukvarjal prekaljeni morski vuk Gregor Č., ki je z nama (Matjažem in Jožetom) užival v lepotah spomladanske plovbe in z nama delil prelepe trenutke.

 

 

Po tednu dni, oziroma v naslednjem vikendu je sledil še uradni sprejem naše nove barke na pomolu E z vsemi, ki so se pač želeli in bili pripravljeni poveseliti z nami. Zabava je sicer v manjšem, toda zanesljivem številu prijateljev - zanesenjakov in kljub slabšemu vremenu zavlekla pozno v noč.

 

 

Potem pa so sledila še planirana in nenačrtovana dela.
Tako je po vseh manjših dodelavah in predelavah in popravilih ter zamenjavi gl. jadra, montaži sončnih celic, predelanih biminijih in ponjavah in še bi se lahko naštevalo končno v dobri kondiciji in pripravljena za plovbo.

Torej, prišel je čas za užitke, dobro plovbo in kako se že reče: "Mirno morje".

Avtor: M.F.

Lep oktoberski vikend (19. - 20.10.2013)!

Solo plovba na jadrnici Marina (Y33) v prelepem jesenskem vremenu.
Pihal je JV 5-10kn, jaz pa direktno v orco po izplutju iz Vrsarja proti Rovinju (sv. Ivan na Pučini) in nato po Fažanskem kanalu vse do Brionov. Zvečer lovljenje lignev in po uspešnem ulovu še slastna večerja s šporki lignji in ob kozarčku belega vina.
Noč je minila na sidru pred Fažano v mirnem in spokojnem ozračju.
Naslednje jutro pa po obilnem zajtrku vrnitev v matično marino Vrsar z zmernim JJV vetrom v polkrme, kamor sem prispel v poznih popoldanskih urah. Vmes sem izkoristil čas za kopanje v dokaj toplem morju (19 stopinj C) pri otoku Sv. Andrije in nato še postanek pred Limskim kanalom za več kot uspešno peškafondanje na lignje.